Novosti Stanovanjskega zakona

Danes je začela veljati novela stanovanjskega zakona, ki med drugim prinaša zvišanje neprofitne najemnine, hkrati pa tudi subvencij te najemnine, ter višje zadolževanje stanovanjskih skladov, ustanovitev javne najemniške službe in spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb.

Glavna sprememba se nanaša na zvišanje neprofitne najemnine, ki se ni uskladila od leta 2007, zaradi česar imajo stanovanjski skladi premalo priliva, da bi lahko obstoječi stanovanjski fond primerno vzdrževali. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo s 2,63 evra postopno v treh letih zvišala na 3,50 evra. Pri tem od danes do 30. junija 2021 vrednost točke znaša še 2,63 evra, nato pa bo od 1. julija letos do 31. marca 2022 2,92 evra, od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023 3,21 evra, nato pa se bo zvišala na 3,50 evra. Vrednost točke se bo enkrat letno uskladila z inflacijo v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada, prvič bo to v marcu 2024. Hkrati z uskladitvijo točke se bo usklajevala tudi subvencija neprofitne najemnine, ki bo po novem tudi višja znašala bo do 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, ne več do 80 odstotkov, kot je veljalo doslej. Posledično bo višja tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine. Za zagotovitev dodatnih javnih najemnih stanovanj po ocenah resornega ministrstva jih v državi primanjkuje 10.000 novela prinaša višje dovoljeno zadolževanje Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in občinskih javnih stanovanjskih skladov. SSRS se lahko zadolži za 50 odstotkov svojega namenskega premoženja, in sicer 10 odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po tem zakonu (doslej 20 odstotkov). Občinski skladi pa se lahko po novem pri SSRS zadolžijo v višini do 40 odstotkov svojega namenskega premoženja (doslej do 10 odstotkov).

SSRS ima po novem pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, prednostno pravico.

Novela daje podlago za vzpostavitev javne najemniške službe pri SSRS. Služba bo stanovanja na trgu najela za najmanj tri leta in jih naprej oddajala za neprofitno najemnino, razliko do višine plačila lastniku pa bo krila država. Podrobneje bo tovrstni najem opredelila vlada, določa zakon.

Novela je skrajšala odpovedni rok za najemnika in za najemodajalca, če v pogodbi ni določen drugače, z 90 na 60 dni ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, s 60 na 30 dni.

Novosti je prinesla tudi glede upravljanja večstanovanjskih stavb. Upravniki bodo morali odpreti ločene fiduciarne račune za rezervni sklad za vsako večstanovanjsko stavbo posebej, razen če se bodo lastniki stanovanj v več večstanovanjskih stavbah dogovorili, da se sredstva za te stavbe zbirajo na enem računu. V tem primeru bo moral upravnik voditi ločeno evidenco za vsako stavbo posebej. Spremembe so poleg tega glede soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Dela, ki pomenijo izboljšavo (npr. vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), se štejejo med posle rednega upravljanja (vanje se po novem uvršča tudi zavarovanje), tako da je zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov, medtem ko je bilo doslej za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje. Med posle, ki presegajo redno upravljanje in je zanje potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, so po novem uvrščena vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Še vedno je potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov za spremembe namembnosti ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada.